Neesencialna (oz. pogojno esencialna) aminokislina, ki jo telo do določene meje lahko proizvaja samo.Glutamin je najbolj zastopana prosta aminokislina: predstavlja 25 % vseh aminokislin v plazmi in 60 % tistih v mišicah človeka. Vloga glutamina Glutamin je vpet v različne biokemične potrebe organizma in igra pomembno vlogo v imunskem sistemu, sintezi beljakovin skeletnih mišic, črevesnih funkcijah, uravnavanju glukoze in presnovi antioksidantov. Ima glavno vlogo pri ohranjanju kislinsko-bazičnega ravnotežja organizma, posredno sodeluje pri biosintezi nukleinskih kislin, nukleotidov, nevrotransmiterjev, peptidov, služi kot vir energije za črevesne in imunske celice, zagotavlja vir ogljika za oksidacijo znotraj nekaterih celic, ter je pomemben v procesu odstranjevanja presežka amoniaka iz telesa.
Glutamin in šport Telesna aktivnost ima pomemben vpliv na sintezo glutamina v telesu. Redna in usmerjena telesna vadba vpliva na boljšo dostopnost glutamina, medtem ko je pretreniranost povezana z zmanjšano dostopnostjo in oslabljenim imunskim sistemom zaradi zmanjšane sinteze in povečanih potreb jeter in imunskih celic po njem. Zmanjšana stopnja glutamina v telesu je pokazatelj pretreniranosti - nasproti temu povečana stopnja glutamina pomeni optimalen trenažni proces. Pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo s telesno vadbo je sinteza in dostopnost te aminokisline prav tako zmanjšana.
Z dodatnim vnosom glutamina lahko znatno povečamo svoje športne rezultate in mišično maso na različne načine. Na en način deluje glutamin neposredno anabolično. Anabolično v tem primeru pomeni, da pomaga pri izgradnji mišic – seveda le v povezavi s treningom z utežmi. Glutamin veže vodo v mišične celice, povečana količina vode v mišičnih celicah pripelje do povečane sinteze beljakovin, kar pomeni, da se več beljakovin skladišči v mišicah in posledično mišica raste. Učinki jemanja glutamina V kolikor je povečana stopnja glutamina v krvi, se posledično - v povezavi z vadbo - poveča skladiščenje sladkorja v mišicah. Na ta način se povečujejo energetske rezerve v mišicah in volumen mišic (vsak gram sladkorja veže cca dodatne 3 g vode, kar posledično pomeni »napihnjeno« mišico).
Seveda z dodatnim kopičenjem vode v mišicah raste tudi moč. Mišična moč dvigovanja uteži se poveča in pri treningu lahko treniramo z večjimi obremenitvami ter tako še bolj spodbudimo rast mišic. Anabolični učinki glutamina so podobni anaboličnim učinkom kreatina, zato je smiselna kombinacija obeh dodatkov. Dodatno jemanje glutamina je vezano na reakcijo telesa z dodatnim izločanjem rastnega hormona. Rastni hormon pospešuje rast mišic in istočasno porablja, »kuri« maščobne celice.
Glutamin pa med drugim lahko deluje antikatabolično, kar pomeni, da se z dodatnim jemanjem lahko prepreči proces razgradnje mišic ali vsaj zmanjša ta proces. Na ta način glutamin varuje mišice, da se ne bi porabljale oz. trošile kot energija za telo.
Glutamin kot dodatek Glutamin se priporoča kot dodatek osebam slabšega zdravstvenega stanja, športnikom zaradi povečanih potreb po tej aminokislini, osebam z diabetesom in pretirano debelim ljudem ter vsem, ki želijo izboljšati svoje zdravje, povečati odpornost in pospešiti regeneracijo telesa po napornih fizičnih aktivnostih. Dodajanje glutamina je del terapije pri zdravljenju ljudi z virusom HIV z namenom, da bi ohranili mišično maso in del terapije pri ljudeh, ki bolehajo za anemijo srpastih celic.
Doziranje glutamina je relativno in je odvisno od potreb posameznika. Športnikom se priporočajo vrednosti od 2,5 do 6 g glutamina po vsakem treningu in vse do 30 g celotnega dnevnega odmerka, obolelim osebam se priporočajo količine od 25 do 35 g na dan (seveda po predhodnem posvetu z lečečim zdravnikom).
Deli z drugimi