Poznamo več različnih vrst ogljikovih hidratov in vsaka izmed njih ima drugačno vlogo v telesu. Zaradi različne sestave so tudi lastnosti od tipa do tipa ogljikovega hidrata različne. Glukoza je osnovni vir energije za mišično delovanje. Višja je intenzivnost vadbe večja je odvisnost od glukoze kot vira energije. Ko zmanjka glukoze tudi tekač neha tekati. Pomembno je vedeti kako ohranjamo glukozo na takšni ravni, da nam je ne zmanjka. Zagotavljanje dovolj velike količine ogljikovih hidratov je nasproti proteinom in maščobam težje, ker ima telo omejene skladiščne zmogljivosti za hranjenje le teh.
Kot smo že omenili nimajo vsi ogljikovi hidrati enake strukture, ne igrajo enake vloge in nimajo enakega vpliva na zdravje. Poznamo monosaharide(enostavne sladkorje,ena molekula).Osnovna presnovna enota za človeško celico je monosaharid glukoza. Drugi monosaharidi imajo kemično-biološko sposobnost, da se pretvorijo v glukozo. Trije osnovni monosaharidi so glukoza, fruktoza in galaktoza. Vsak izmed njih ima različne značilnosti glede sladkosti, topnosti,… Z izjemo fruktoze večina monosaharidov pride v telo s hrano kot produkt disaharid(dva povezana monosaharida). Osnovni disaharidi so maltoza, laktoza in saharoza (vsaka vsebuje različno kombinacijo monosaharidov). Monosaharide in disaharide štejemo med enostavne sladkorje medtem, ko polisaharide štejemo med kompleksne sladkorje. Neprebavljivi ogljikovi hidrati so tudi kompleksni sladkorji. Kompleksne sladkorje delimo na oligosaharide (od 3 do 20 molekul ogljikovih hidratov, npr. maltodekstrin) in prebavljive polisaharide (amiloza, amilopektin…)in neprebavljive polisaharide (pektini, celuloza…). Ostali ogljikovi hidrtati so še npr.: manitol, ksilitol, glikogen…Človeško telo jih lahko hrani okoli 340 g v obliki mišičnega glikogena, okoli 85 g v jetrih in nekaj malega v glukozi v krvi. Večja kot je mišična masa večji je potencial za glikogenske rezerve ampak hkrati tudi večji potencial za potrošnjo teh rezerv. SE NADALJUJE
Deli z drugimi